Dolgo časa smo se borili in usklajevali naše dodatne interesne aktivnosti, a smo se na koncu morali predati. Naše tedenske vsebine, ki so lani dobile zelo priročno ime, ki se je takoj prijelo in zlezlo v uho, smo morali prestaviti na srede. A ker se sredkanje ne sliši tako dobro kot četrtkanje, letos v napi skupini pač enostavno četrtkamo ob sredah.
Začeli smo takoj. Prvi teden po počitnicah. Za uvod in sprostitev smo odigrali nekaj iger Pictionarya in se ob tem kar nekajkrat do solz nasmejali. Sledilo je potopisno predavanje iz Peruja, kjer se je poleti potepala naša vzgojiteljica. Pili smo pravi kokin čaj in jedli perujsko koruzo. Sledila je priprava jesenske pojedine, filmski večer, kjer nas je navdušil francoski film Prijatelja. Vsem, ki ga še niste gledali ga toplo priporočamo. Obiskali smo nas tudi prostovoljni gasilci iz Stare Loke, ki so se do nas pripeljali s tovornjakom in nam demonstrirali kako moramo ravnati v primeru požara. Žal nas je navdušenost in takojšna akcija, ki so jo zahtevali gasilci tako zanesla, da smo pozabili na fotoaparat in zato nimamo slikovnega gradiva.
V začetku oktobra pa smo začeli ustvarjati. Naša želja, da nam letošnji bazar uspe vsaj tako dobro kot lanski je zelo velika, zato smo k delu pristopili resno in zagnano. Naša škatla se že polni z izdelki, ki jih bomo skušali prodati na Miklavževem bazarju na Mestnem trgu 1. decembra. In še ena tiha želja nas žene. Da si tudi konce letošnjega šolskega leta ogledamo kakšno tujo deželo. Mnogi od nas nikoli niso bili v tujini, nimajo izkušnje potovanja nekam bolj daleč, a želja tli prav v vsakem od nas....in upanje vedno umre zadnje.
