Voščilo

Če je sreča
zbuditi se z nasmehom na obrazu v nov dan,
nasmeh, ki ga ujameš na ulici,
prijatelji, ki ti vedno stojijo ob strani,
objem, ki pomiri dušo,
ukraden poljub, ki ti ogreje srce,
potem Vam v novem letu želimo
obilico sreče.


Miren Božič in vse lepo v letu, ki prihaja!

Ločani

 

 

 

Obdarovanje v Simpssu

Že tretje leto zapored je slovensko podjetje Simpss povabilo štiri naše otroke in mladostnike na njihovo novoletno prireditev in obdarovanje. Iz naše skupine sta odšla dva fanta. Slike pristnega veselja pričajo same zase.

Uresničitev ene največjih želja, da bo že v začetku prihajajočega leta lahko odšel na koncert svojega največjega kitarskega vzornika, Slasha, je bilo najlepše darilo tako zanj, kot za vse okrog njega, ki smo začutili prisotno veselje in hvaležnost. Še enkrat hvala vsem, ki rišete nasmehe na obraze naših otrok in jim s takšnimi dejanji bogatite življenje!

Ljubljana

Že dan po skupni večerji smo popoldan preživeli v našem glavnem mestu. V hipu nas je enkratno vzdušje posrkalo vase. Lepo okrašena, polna ljudi in dogajanja je Ljubljana res najlepše mesto na svetu. Žal se nam načrt, da se po Ljubljanici zapeljemo tudi z ladjico, ni izšel, saj je bil tok premočan in ta dan sploh ni vozila. A naša takojšnja reakcija je bila, da nam to že ne bo pokvarilo našega razpoloženja in šli smo v raziskovanje stojnic, poslušali smo muziko na Pogačarjevem trgu, se malo sprehodili. Večer pa tako kot ponavadi zaokrožili na tradicionalni slovenski večerji - kebabu in bureku na avtobusni postaji :)

Dedek Mraz

Zadnji teden pred začetkom praznikov in božično-novoletnih počitnic je pri nas že pregovorno zapolnjen z najrazličnejšimi dogodki. Na začetku nas je najrepj čakala skupna večerja in obdarovanje. Še preden se je začelo večeriti je v hiši zadišalo po dobrotah, ki jih je za nas pripravila srednješolka, pod mentrostvom, kot je sama rekla, mojstra Bineta. Miza se je šibila pod številnimi dobrotami in na krožniku ni bilo dovolj prostora, da bi hkrati lahko preizkusil vse okuse.
Ozračje in razpoloženje je že tekom popoldneva ogrevala Wii konzola, za uvod skupnega druženja pa smo se preizkusili v kvizu kako dobro se poznamo. Kviz je bil sestavljen iz treh sklopov: potrebno je bilo v pravilnem časovnem zaporedju razvrstiti dogodke v naši skupini, v stavkih smiselno uporabiti besede s katerimi se tudi mi kar pogosto srečamo, za konec pa še na sliki, kjer je bil samo del nekoga izmed nas uganiti kdo predstavlja celoto. Obe skupini sta se odlično odrezali in rezultat je bil na koncu izenačen.

Pričakovanje se je počasi začelo stopnjevati. Nekateri so kar naprej uhajali v sobe in v temi skozi okno gledali na ulico, kdaj bo prišel dedek Mraz. Kar naenkrat je zacingljalo pred vhodnimi vrati. In kdo je bil pred vrati? Ja, dedek Mraz osebno! Poleg vrečk z darili je v hišo prinesel še glasen smeh in prepevanje.

Kot se spodobi smo za konec še nazdravili prihajajočemu letu in si zaželeli vse lepo za vse nas!

Za Sašo!

Pred dobrim mesecem je naša vzgojiteljica Saša že tretjič postala mamica. Po dveh dekletih je njihovo družinico povečal krepak dečko. Na začetku tedna nas je presenetila z dvema velikima vrečama dobrot in sporočilom, da se velikokrat spomni tudi na nas. Ker se mora tudi njej zato, ker tudi mi pogosto mislimo nanjo, kar precej kolcati, smo vrnili prijazno gesto in njeni družinici poslali prav posebno novoletno voščilo oziroma pisemce.

Podzemni svet

Dva člana naše skupine sta se v petek pridružila prav posebni ekspediciji. Prvi v sklopu adrenalinsko preživetvenih izletov in odkrivanj skrivnostnih koščkov naše lepe Slovenije.
Za začetek se je ekipa spustila v svet pod nami. V kraško podzemlje. Natančneje v Zelške jame. Gre za jame, ki niso odprte za javnost in so s svojo neokrnjenostjo prava paša za oči. Pod vodstvom jamarjev, ki so vodili ogled jame, so se udeleženci prebijali skozi blato, mimo kapnikov, čez vodo,... Ogled je trajal cele tri ure, a je minil kot bi mignil. Adrenalin je bil prisoten ves čas ogleda. Prav poseben užitek je bilo to, da ni bilo potrebno ves čas paziti, da se ne umažemo. To je bilo popolnoma brez pomena. Le zvečer pred spanjem se je blato našlo še za ušesi :)

Prednovoletni ples v Ostrigi

Obljuba dela dolg, pravijo. Ker smo že lani v Ostrigi preživeli nepozaben večer, smo si ob slovesu namreč obljubili, da druženje nasledenje leto obvezno ponovimo. Ločani smo staknili glave, zavrteli nekaj telefonom in stvar je bila dogovorjena. 2.tradicionalni prednovoletni žur za vse skupine Vzgojnega zavoda BO!

Ekipa v Ostrigi nam je tudi letos prijazno odstopila svoje prostore in nam pomagala pri organizaciji še enega v vrsti nepozabnih večerov za opis katerega gredo sami superlativi. Ostriga in ekipa, vsem vam gre na tem mestu en preprost in glasen HVALA za to, kar ste nam že drugo leto zapored omogočili. Pozitivne energije s katero je bila tega dne napolnjena se enostavno ne da ubesediti. Brala se je v očeh naših otrok in mladostnikov, ki so prepevali, plesali, se smejali, družili, rajali, se zabavli, kramljali,...

Že na samem začetku je zadišalo po palačinkah. Miza, kjer so se pekle kot po tekočem traku je bila ena najbolj obleganih tega večera. Na priložnostni stojnici pa je kar nekaj obiskovalce našlo kakšno darilce, bodisi za svojo dušo ali za darilo svojim bližnjim. Spet tretji so si večer popestrili s turnirjem v namiznem nogometu.

Za glasbo in vzdušje na plesišču je skrbela prekaljena druščina DJ-ev.

Vrhunec večera pa so bile karaoke. Na začetku je bilo prisotne nekaj treme in zadržanosti, a ko je prvi pevski par prebil led, so prijave začele kar deževati. Zmagovalci so bili na koncu prav vsi nastopajoči. Skratka pelo se je in plesalo...

In kaj si ob zaključku tako lepega večera lahko obljubiš, ko se poslavljaš? Ja, da se naslednje leto spet vidimo, kaj pa drugega! :)

Karaoke

V sredo smo popoldanski čas namenili okraševanju novoletne jelke. V prijetnem, pridušenem soju lučk in svečk, ki so pričarale pravo decembrsko čarobnost, je sledil pravi pevski dvoboj. Spopadli smo se namreč na karaokah. Glasno prepevanje in treseneje šip je trajalo do večera.

Pismo

Nekega večera se je na naši zavesi znašlo pismo nasloveljeno na dedka Mraza. Pokukali smo vanj, potem pa ga skrbno vrnili nazaj na svoje mesto. Čez noč je čudežno izginil. Uganete kdo ga je napisal? :)

Pogled nazaj in naprej

Konec leta je ponavadi tudi čas, ko se zazremo nazaj v pretekle mesece in naredimo inventuro. Na Miklavžev večer smo to storili tudi mi. Vsak zase je izpostavil zanj najpomembnejše dogodke preteklega leta. Tako tiste lepe, ki so nas greli, kot tudi tiste, ki bi jih bilo bolje pozabiti in iz katerih smo se naučili, da jih ne gre ponavljati.
Seveda smo sebi, svojim bližnjim in širnemu svetu zaželeli tudi nekaj lepega v letu, ki prihaja.
Za konec je vsak na listek zapisal tudi svojo novoletno zaobljubo, ki pa jo je obdržal samo zase in sklenil, da bo tekom prihajajočega leta skušal delati na njej.
Nismo pa pozabili tudi na pismo Božičku. Ker je en dobri mož ravno trkal na vrata se nam je zdel odličen trenutek, da nagovorimo še naslednjega, ki prihaja zelo kmalu, zelo kmalu. Mi pa smo bili tako pridni....

Tukaj pa je še nekaj misli, ki jih delimo z vami. In eno simpatično pismo Božičku ;)

Malo heca mora biti

Ali vam je kaj poznan ta občutek?

Facebook

Trenutno družbeno dogajanje, znotraj katerega se družabna omrežja izkazujejo za najmočnejši in najvplivnejši medij, nas je prepričalo v to, da je čas, da se tudi sami pridružimo Facebook družini. Poleg bloga bo to samo še dodatno okno skozi katerega lahko pošpegate v naše življenje in spremljate kaj vse počnemo, nas spoznate, stopite v stik z nami, podelite z nami kakšno lepo misel,...
Se že veselimo vašega prijateljstva!