torek, 1. maj 2012

Naš vsakdan

Dnevi, ko nimamo načrtovanih posebnih aktivnosti pri nas izgledajo povsem običajno. Po jutranjem odhodu v šolo se hiša malce odpočije od nas. Ko se v zgodnje popoldanskih urah počasi, eden za drugim naberemo skupaj in opravimo svoje zadolžitve po hiši (uredimo enega od prostorov za katerega smo določen termin določeni, uredimo po sobi, izpolnimo kakšno zadevo, ki se pokaže mimogrede) sedemo h kosilu, ki ga za nas skrbno in nadvse lično pripravi Andreja. Po kosilu imamo do začetka (m)učnih ur nekaj prostega časa, ki ga preživimo kar se da različno. Po uri in pol dela za šolo (včasih po potrebi tudi malenkost več) sledi prosto popoldne. Takrat se najpogosteje odvijejo številne, tudi v preteklih objavah opisane stvari. Če za popoldne ni načrtovanega nič določenega si aktivnosti izmislimo tudi sami. Vse je odvisno od naše volje, vremena, idej,časa...


Zvečer sledi priprava večerje. Obred, kjer še enkrat v dnevu sedemo skupaj za mizo. Zgodi se, da se večerje pošteno zavlečejo, saj si imamo precej za povedati. Pred spanjem je čas za računalnik, kak dober film ali TV oddajo ali pa preprosto samo za druženje in klepet... Torki zvečer so zasedeni za skupni sestanek skupine. Tega nimamo preveč radi, a vemo da je nekatere stvari potrebno sproti predelovati, da gremo potem lažje naprej in da preprečimo do časa najhujše... Se pa tudi pohvalimo, si povemo kako nam je fino v družbi drug drugega in to nam vliva zaupanje in nudi varnost, da se lažje spopadamo z ovirami, ki nam jih življenje nastavlja na pot. Odkriti odnosi so tisti odnosi, ki omogočajo sodelovanje, katerega končni cilj je napredek...


Nekaj je zagotovega. Dolgčas nam praviloma skoraj nikoli ni.

Ni komentarjev:

Objavite komentar