Kje je takšna prijetna, neobvezujoča ležernost že v zraku, če ne v Dalmaciji? Našli smo prijazen, lepo opremljen apartma v okolici Trogirja, kjer smo se ob prihodu najprej uščipnili, da smo se prepričali, da ne sanjamo. Plaža pet korakov iz sobe, kristalno čisto morje na katerem je čez dan počivalo oko, ponoči pa je uho lovilo blagodejno šumenje in butanje ob skale. Vse naokrog tišina, nikjer nikogar. Temperature že prijetno poletne.
Dalmatinski tempo življenja nam je prav vsem v hipu zlezel pod kožo in takoj smo preklopili na njihove obrate. Ura res ni bila naš gospodar. Vodilo nas je predvsem sproščeno druženje, razbremenjeno vseh obvez. Dobre volje je bilo za izvoz in niti za hip ni šlo nič narobe.
Ko smo zadnji večer delili vtise, smo le-te zaokrožili z ugotovitvijo, da ne najdemo pravih besed, ki bi opisale energijo in občutke, ki so v vili Matija vladali tisti majski konec tedna, ko smo Ločani našli svoj smisel življenja in da nam verjetno nihče ne bo niti verjel, niti si ne bo mogel predstavljati, kako noro lepo nam je bilo...In prav je tako. Nekaj bo ostalo samo našega. Ostalo pa na fotografijah ujetih trenutkov z veseljem delimo tudi z vami in se na tem mestu vsem, ki ste prispevali donacijo za naš koledar še enkrat več zahvaljujemo, da ste nam omogočili to nepozabno doživetje!
