Premantura je lepo življenje

Ko so naši sošolci in sošolke na ponedeljkovo jutro še zadnjič korakali proti šoli, smo mi že sedeli na avtobusu, ki nas je tudi letos popeljal na zaključni tabor v Premanturo. Že tretje leto zapored nas je gostila prijazna družina Narodnega doma in nas nadvse prijazno sprejela v zavetje svojega tabora.
Vreme nam letos sicer ni bilo najbolj naklonjeno, saj temperature niso bile ravno poletne, za sončne žarke smo se prav pošteno grebli, a vsaj dež je počakal čisto do zadnjega dne. Ker se ne damo, smo program izpeljali tako kot smo si ga zastavili. Kopanje, vožnja s pedolini, skakanje iz splava, kopanje na Kamenjaku, sprehod do mesta, večerni družabni program in vse kar sodi zraven poletju in druženju na morju - nova prijateljstva, simpatije, ljubezni, druženje, smeh, igra, ...
...in na koncu, ob slovesu, ki je bilo kar malce težko, kljub temu da so bile pred vrati končno počitnice, vprašanje: "Pridemo naslednje leto spet sem, tukaj je tako fino?!"