Gospa Marta je s svojo neizmerno življenjsko energijo predstavila svoje srčno delo v Ugandi. Najprej nam je skozi predstavitev Afrike skušala orisati pogoje za življenje na črni celini. Predstavila nam je tudi kako živijo in se šolajo naši vrstniki. Ob razlikah med našim in njihovim svetom smo večkrat ostali brez besedin se na glas vprašali, če nas pehanje za materialnimi dorinami res osrečuje.... Zdaj, ko prihaja decemberski čas, poln obdarovanj in želja, bomo tako skušali imeti v mislih pristno veselje afriških otrok, ko dobijo v dar majhen obesek, slikanico. Gospa Marta je namreč povedala, da se njihovega iskrenega veselja niti ne da prenesti v besede... Kje na poti smo mi, zahodnjaki, izgubili to pristnost?
Ni komentarjev:
Objavite komentar